Predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde je v letu 2024 skupno zaslužila približno 726.000 evrov, kar znatno presega njeno uradno osnovno plačo. Kot poročajo tuji mediji, ki se sklicujejo na analizo časnika Financial Times, osnovno plačilo Lagardove znaša 466.000 evrov, vendar se je končni znesek zaradi dodatkov in ugodnosti povišal za približno 56 odstotkov. S tem prejemkom se Lagardova uvršča med najbolje plačane uradnike v Evropski uniji, njen zaslužek pa opazno presega celo plačo predsednika ameriške centralne banke Federal Reserve. Podatki o visokih prejemkih so v javnosti sprožili razprave o plačni politiki v vrhu evropskih institucij, predvsem v primerjavi s povprečnimi prihodki državljanov in drugimi visokimi funkcionarji, kot je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Analiza razkriva, da dodatki k osnovni plači vključujejo različna nadomestila, ki so del pogodbenih obveznosti za najvišje predstavnike centralne banke. Kljub temu, da so ti zneski v skladu z internimi pravili institucije, so razkritja v finančnih krogih povzročila določeno mero nelagodja zaradi kontrasta z gospodarskimi razmerami v evrskem območju.

Agencija za javne nabave Bosne in Hercegovine je izvedla analizo izjem od Zakona o javnih nabavah za obdobje 2023-2025. Ugotovili so, da je bilo več kot dve milijardi KM porabljenih brez upoštevanja osnovnih načel javnih naročil, kar vzbuja zaskrbljenost glede transparentnosti in odgovornosti pri porabi javnega denarja.

Nemška bonitetna agencija Schufa bo od leta 2026 potrošnikom omogočila brezplačen vpogled v način izračuna njihove bonitete. S tem želi povečati transparentnost in razkriti, katerih dvanajst kriterijev vpliva na končni rezultat bonitetne ocene. Ta poteza naj bi nadomestila dosedanjo "črno škatlo" in potrošnikom omogočila, da razumejo, zakaj se njihov Schufa rezultat spreminja.